SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Srečal sem otroke, ki so imeli težave, ker so doživeli samo ljubezen, ne pa omejitev.
dr. Aleksander Zadel
Prazniki so za številne ljudi še bolj 'prazni', kot navadni dnevi. Božično novoletni prazniki so tako velik preizkus za te ljudi, pa tudi za vse nas. Za nas, koliko smo podlegli potrošništvu, za osamljene pa tudi, koliko zmorejo iti iz sebe in se odpraviti naproti k (D)drugemu. O praznikih, praznovanju, poti k drugemu, osamljenosti, o potrošništvu, vzgoji in še marsičem smo se pogovarjali s psihologom Aleksandrom Zadelom.
- Potrošništvo se je zažrlo v vse pore sodobnega življenja. Tudi v praznovanje in z njim povezano obdarovanje. Se mu je mogoče sploh upreti?
Mogoče čutimo svojo nemoč na globalni ravni, ampak vedno ima človek izjemen vpliv na to, kaj bo sam naredil in kako bo sam živel. Okoliščine, v katerih živimo, niso zavidljive, ker živimo v težkih razmerah, kjer nas dnevno bombardirajo z informacijami, naj kupimo to ali ono, ker bo prav to, kar je na prodaj (!) izboljšalo kakovost našega življenja, počutja, sreče, ljubezni ... Nemci so izračunali, da dobimo na dan od sedem do osem tisoč informacij, ki spodbujajo nakupe. Seveda je po vsem tem težko ohraniti zdravo pamet. Ni pa nemogoče! Zaradi potrošništva smo ljudje nagnjeni k temu, da se prepuščamo toku, kar ni dobro. Vsak od nas, ki ima v sebi še ščepec 'zdrave kmečke pameti', ve in razume, da mu stika s sabo ne morejo dati materialne dobrine ali obisk nakupovalnega središča.
Sveta dežela je zemljepis svetega pisma, je Biblija, ki je postavljena na zemljo, na jezero, na goro ...
p. Peter Lavrih
Najbrž ni nobenega Slovenca, ki bi kraje, kjer je živel Jezus in so se odvijali drugi dogodki iz Svetega pisma, večkrat obiskal kakor p. Peter. Frančiškanski pater ne potuje sam, ampak vedno vodi skupine romarjev, ki jim želi približati kraje, pomembne za odrešenjsko zgodovino. Ob 25-letnici Komisariata za Sveto deželo, organizacije, ki jo že od samega začetka p. Peter vodi, smo ga povabili za gosta in najprej vprašali, kako so se rodila romanja v Sveto deželo.
Turistična agencija Kompas me je vabila, da sem vodil skupine romarjev, ki so obiskovale Sveto deželo. Leta 1992 me je Janez Kocijančič povabil v Tel Aviv z vladnim letalom nove slovenske države. Takrat je bil on direktor Adrie, čeprav je poznan kot sekretar slovenske partije. Rekel mi je: "Pater, zakaj nosite vi denar Kompasu? Organizirajte romanja sami. Saj znate sami!" Dal nam je tudi popust pri letalskih kartah. Tudi zato sem ga povabil letos na praznovanje 25-letnice komisariata za Sveto deželo, a se je opravičil, ker je odsoten. |
 |
Zamislil sem si, da bi tem svetnim ljudem postavil preprost 'spomenik' v slovenskem jeziku. In mislim, da je sto sonetov tak spomenik.
dr. Leon Oblak
Prvega novembra obiskujemo pokopališča in številnim je to neprijetna dolžnost. Kristjani pa na ta dan praznujemo praznik Vseh svetih in se veselimo ljudi, ki so že pri Bogu, a so še vedno povezani z nami. Kako so nam sveti lahko blizu, nam bo spregovoril Leon Oblak, ki je napisal sto sonetov o svetnikih. Ker gre za besede družinskega očeta, univerzitetnega profesorja in človeka, ki je prejel številne nagrade za besedila popevk, so njegove misli toliko bolj zanimive.
Večkrat sem morala biti pisec, režiser, scenograf in kostumograf v eni osebi.
Zora Tavčar
»Imeti umetnika v hiši, pomeni, da mora nekdo drug postoriti nekatere druge nujne stvari namesto njega,« večkrat ponavlja Zora Tavčar. Kljub temu, da je žena znanega pisatelja Alojza Rebule in je, po njenih besedah, morala postoriti številne stvari, nujne za dom, je bila dejavna na različnih področjih: od pisateljevanja, prevajanja do dramatiziranja ter pedagoškega in mentorskega dela. Nekaj literarne žilice je podedovala. Ob visokem življenjskem jubileju nam je spregovorila o svojem rojstnem kraju, rodu, razgibanem življenju in pisateljevanju.
OSEBNA IZKAZNICA
Zora Tavčar se je rodila v Loki pri Zidanem Mostu leta 1928. Zaradi vojne se je šolala v različnih krajih od domače vasi prek Maribora, Dunaja, Brežic do Ljubljane, kjer je tudi končala študij slavistike in primerjalne književnosti. Menjavanje okolij jo je prisililo v iznajdljivost in učenje vedno novih stvari. To ji je prišlo še kako prav, ko se je poročila s pisateljem Alojzom Rebulo in se preselila v Trst, kjer sta si ustvarila družino in kjer se je vključila v vzgojno in kulturno življenje. Sedaj s svojim možem preživlja pokoj v rodni Loki.
Napisala je več knjig leposlovja, več knjig za otroke, tri zanimive knjige pogovorov z znanimi Slovenci, več radijskih iger... Za Ognjišče je napisala knjigo o ženskih imenih
Poklical si me po imenu, izbrala in s scenskimi napotki priredila knjigo šestih iger z versko tematiko Savlov demon svojega moža Alojza Rebulo. Skupaj z možem sta za našo založbo prevedla tudi knjigo o sveti Klari Asiški.
Svetniški Jakob Ukmar mi je dejal, naj grem delat v astronomski observatorij.
Pavel Zlobec
Septembra se ponovno odprejo vrata šolskih učilnic in nove generacije učencev ter dijakov si spet začnejo nabirati znanje. Nova spoznanja odkrivajo znanstveniki, ki raziskujejo ali potrjujejo zakonitosti v naravi. Med te spada tudi tokratni gost mesca, tržaški Slovenec Pavel Zlobec, ki se je ukvarjal z astronomijo in nam je zapletena spoznanja skušal posredovati na preprost način.
Rojen je konec leta 1939 v Trstu, kjer se je po medvojnem bivanju v Krajni vasi tudi šolal na slovenskih šolah. Po klasičnem liceju je študiral fiziko in potem delal na t. i. Bazovskem observatoriju, kjer je proučeval Sonce. Izpopolnjeval se je v tujini (Zürich, London, ZDA) in sodeloval z drugimi znanstveniki. Sam in skupaj z njimi je napisal več kot 120 znanstvenih razprav ter številne poljudne članke. Od leta 2006 je upokojen, a še vedno dejaven tudi na znanstvenem področju.
Misijonarski poklic je specifičen poklic. Ne gre za popotnika v klasičnem smislu, ki v določenem času prekrižari določeno ozemlje, si ogleda zanimivosti in potem odide, ampak gre za nekoga, ki ostane leta in desetletja na določenem območju in spozna do podrobnosti ljudi in njihov način življenja. Vendar je vse podrejeno njegovemu duhovnemu poslanstvu. Misijonarji so nam zapustili in še vedno nam ponujajo ogromno zanimivih podatkov o tujih kulturah. Podatkov, ki vsekakor držijo in včasih so to sploh prvi podatki o kakšnem ljudstvu.
dr. Zmago Šmitek
V počitniškem času se številni ljudje odpravijo na potovanja. Mnogi tudi v oddaljene kraje. Stike Slovencev z neevropskimi kulturami je raziskoval profesor dr. Zmago Šmitek. Pri tem raziskovanju je ovrednotil veliko vlogo slovenskih misijonarjev. Svoja bogata spoznanja je strnil v več knjig, mi smo ga pa povabili na pogovor za našo revijo.
Zambijci so ponosni, da so kristjani. Cerkve so polne. Veliko je mladih in duhovnih poklicev.
Janez Mujdrica
Poleti pride na zasluženi dopust več slovenskih misijonarjev in takrat jih lahko povabimo na pogovor, kjer lahko spregovorijo o svojem delu, tamkajšnjih ljudeh in razmerah, v katerih opravljajo svojo misijonsko poslanstvo. Tokrat smo povabili v goste jezuita Janeza Mujdrico, ki deluje kot misijonar v Zambiji.
Janez Mujdrica je bil rojen leta 1949 v Bratoncih, župnija Beltinci, v Prekmurju. K jezuitom je vstopil leta 1966, leta 1979 pa je bil posvečen v duhovnika. Za misijonski poklic je se odločil zelo zgodaj: leta 1973 se je odšel na Irsko učit angleščine, leto pozneje pa je šel v Zambijo. Po študiju in mašniškem posvečenju je začel delovati kot misijonar in je opravljal različne službe, največ kot profesor verske vzgoje. To delo opravlja še danes na katoliški univerzi. V angleščini je tudi napisal dve knjigi o verski vzgoji.
Slovence bi morala združevati skrb za iskanje poti za izhod iz krize.
dr. Rosvita Pesek
V mesecu juniju praznujemo Dan državnosti, enega najpomembnejših državnih praznikov. Spominjamo se osamosvojitve Slovenije in vseh dogodkov, ki so osamosvajanje obdajali. Žal vsi ti dogodki mnoge puščajo ravnodušne. Zakaj je tako in česa bi se lahko veselili ob teh praznikih, smo se pogovarjali z Rosvito Pesek, ki jo sicer poznamo kot voditeljico televizijske oddaje Odmevi, sicer pa je dobra poznavalka slovenskega osamosvajanja.
