Kropilniki v cerkvi

V cerkvah, kjer je redno bogoslužje, je pri vhodnih vratih ali blizu vhoda kropilnik, kamnita večja ali manjša, ponekod tudi umetniško izdelana posoda za blagoslovljeno vodo, s katero se verniki pokrižajo, ko vstopijo v cerkev in ko gredo iz nje. Zakaj so začeli v cerkvah postavljati kropilnike? (Andreja)
Jezus je izbral vodo za snov svetega krsta, prvega in najpotrebnejšega zakramenta. Cerkev je vodo kot znamenje očiščevanja sprejela med zakramentale že v najstarejši dobi. Prvo znano besedilo (formular) za blagoslov vode je nastalo na Vzhodu v 3. stoletju, na Zahodu pa so rabo blagoslovljene vode uvedli precej kasneje. Sprva so vodo blagoslavljali po domovih, da so z njo kropili hiše. Ko so jo začeli blagoslavljati v cerkvi, so ohranili staro besedilo. O običaju, da so duhovniki pred nedeljsko mašo blagoslavljali vodo in z njo kropili vernike, priča nadškof Hinkmar iz francoskega Reimsa v svojih odlokih za duhovnike (leta 852). (Lep obred nedeljskega blagoslova vode pred mašo in kropljenje vernikov v spomin krsta je v pokoncilskem Rimskem misalu.) Duhovniki so z blagoslovljeno vodo kropili vernike samo ob nedeljah, ljudje pa so želeli, da bi se mogli kropiti tudi druge dni, ko so prihajali v cerkev. To je bilo povod, da so začeli napravljati kropilnike pri cerkvenih vratih. (sč)

Ognjišče (2016) 2, str. 50