Zakaj je sladkorna bolezen nevarna?

NiZ 11 2022aSladkorna bolezen je po svetu in doma ena najpogostejših kroničnih bolezni in velik javnozdravstveni problem. Pogosteje se pojavlja pri moškem spolu in mnogi oboleli ne vedo, da jo imajo. Sladkorna bolezen škodi celotnemu organizmu, predvsem slabo vpliva na srčno-žilni sistem (tveganje za srčno in možgansko kap, srčno popuščanje in povečana umrljivost). Prav tako sodi med glavne vzroke slepote, ledvične odpovedi, okvar živčevja, amputacij na spodnjih okončinah. Sladkorni bolniki pogosteje obolevajo za demenco, depresijo, raznimi okužbami, jetrno okvaro. Omenjene težave pa bistveno povečajo zaplete, invalidnost in smrtnost ter skrajšajo pričakovano življenjsko dobo.

    NADZIRAJ KRVNI SLADKOR!
    Neodkrita ali nepravilno zdravljena sladkorna bolezen vodi v hudo povišanje glukoze v krvi in v razvoj dveh akutnih življenjsko ogrožajočih zapletov. To sta:
    - Diabetična ketoacidoza pri bolnikih z nezdravljeno sladkorno boleznijo tipa 1
    - Diabetični aketotični hiperosmolarni simptom (DAHS) pri bolnikih z nezdravljeno sladkorno boleznijo tipa 2.
Iz tega stališča je zgodnje odkrivanje in zdravljenje ključnega pomena, posebno pri določenih skupinah ljudi: starejše osebe, družinsko obremenjene, osebe s povečanim krvnim tlakom, s prekomerno telesno maso ali debelostjo, pri ženskah, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen ali imajo sindrom policističnih jajčnikov.

KAJ SE DOGAJA S KRVNIM SLADKORJEM ALI GLUKOZO PRI SLADKORNI BOLEZNI?
Sladkorna bolezen je v bistvu motnja presnove glukoze (krvni sladkor), za katero je značilna kronično povišana vrednost glukoze v krvi.
Glukoza ali krvni sladkor je pomemben vir energije za vse celice našega telesa, predvsem za mišične celice, in najpomembnejši vir energije za možganske celice.
Da bi razumeli sladkorno bolezen, moramo najprej vedeti, kaj se dogaja z glukozo v zdravem organizmu.NiZ 11 2022b
Glukoza je monosaharid, ki ga dobimo predvsem iz živil, ki vsebujejo enostavne ali kompleksne ogljikove hidrate (sladkarije, sadje, zelenjava, žita in žitni izdelki). Po hranjenju se glukoza v črevesju absorbira v krvni obtok, zato se njena koncentracija v krvi poveča, kar povzroči izločanje hormona inzulina iz trebušne slinavke. Hormon inzulin deluje tako, da zniža koncentracijo glukoze v krvi in omogoči njen privzem v celice, ki jo uporabijo kot vir energije za svoje delovanje. To je način uravnavanja glukoze v krvi pri zdravih osebah. Sladkorna bolezen nastane, če pride do pomanjkanja učinkov inzulina, to je, če trebušna slinavka ne proizvede dovolj inzulina, kar pomeni, da ne more znižati krvnega sladkorja, lahko pa je težava v celicah, ki postanejo odporne na inzulin in se nanj ne odzivajo, kar pomeni, da glukoza ne more vstopiti v celice in ostane v krvi.

SLADKORNA BOLEZEN:

Tipa I

  • Avtoimunska oblika, dejavniki tveganja so dedna nagnjenost ali okužbe.
  • Nastane zaradi uničenja celic, ki izločajo inzulin v trebušni slinavki, celice zato inzulina ne morejo tvoriti in posledično pride do hudega pomanjkanja inzulina.

Tipa II

  • Dejavniki tveganja so dobro poznani: debelost (predvsem trebušna), starost nad 45 let, družinska obremenjenost, telesna neaktivnost, nosečniška sladkorna pri ženski, visok krvni tlak, povišan holesterol ali previsoka koncentracija trigliceridov v krvi.
  • Nastane zaradi zmanjšane odzivnosti tkiv na inzulin (odpornost proti inzulinu). Bolniki pri tipu 2 imajo torej vsaj v začetnih fazah dovolj inzulina, vendar se celice nanj ne odzovejo primerno.

Gestacijska ali nosečniška

  • Nastane v nosečnosti zaradi hormonov posteljice in večinoma izgine po porodu.

KLJUČ ZDRAVLJENJA JE DOBRA UREJENOST SLADKORJA V KRVI
Raven sladkorja v krvi se čez dan spreminja, saj nanjo vpliva vrsta in količina zaužite hrane ter pijače, telesna aktivnost, zdravila …
Posamezniki s sladkorno boleznijo s pomočjo zdravil in inzulina (kar je odvisno od vrste zdravljenja) ter zdrave prehrane in redne telesne dejavnosti skrbijo, da je njihov krvni sladkor čim bližje ciljnega območja. Ciljne vrednosti za večino ljudi s sladkorno boleznijo so med 4,0 mmol/L in 7,0 mmol/L na tešče ter med 5,0 mmol/L in 10,0 mmol/L dve uri po obroku.NiZ 11 2022c

MERITEV GLIKIRANEGA HEMOGLOBINA
Meritev glikiranega hemoglobina (HbA1C) je hitra in neboleča metoda določanja povprečne vrednosti krvne glukoze iz kapilarne krvi v obdobju zadnjih 2 do 3 mesecev. Rdeče krvne celice vsebujejo molekulo, imenovano hemoglobin. Ta veže kisik in ga oddaja celicam po telesu. Sladkor v krvi se nepovratno “lepi” na hemoglobin v vsej življenjski dobi rdeče krvne celice. Izvid HbA1c pokaže, kolikšen delež hemoglobina A1c, izražen v odstotku, ima “prilepljen” krvni sladkor. Zato je dober pokazatelj za urejenost krvnega sladkorja v daljšem obdobju, s tem pa tudi za urejenost vaše sladkorne bolezni. Priporočene vrednosti temeljijo na dolgotrajnih raziskavah, ki kažejo, da je tveganje za zaplete manjše, če imate izvid HbA1c v ciljnem območju (določa se skupaj z zdravnikom).

Znižanje HbA1c zmanjša:

  • bolezen oči za 76 %
  • bolezen ledvic za 50 %
  • bolezen živcev za 60 %
  • tveganje za kakršno koli srčno‑žilno bolezen za 42 %
  • tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali tveganje za smrt zaradi srčno žilnih vzrokov za 57 %

NAJBOLJŠA DIETA
Najboljša dieta za sladkorne bolnike je zdrava in uravnotežena prehrana. Oblikujte svoj krožnik po smernicah zdravega krožnika. Po sredini krožnika za obrok narišite navidezno črto. Polovico krožnika na eni strani še enkrat prepolovite, tako da imate krožnik razdeljen na tri dele. Največji del krožnika napolnite z zelenjavo, prvi manjši del z beljakovinami in drugi manjši del s škrobnimi živili.

POSKRBITE ZA REDNO TELESNO AKTIVNOST!
Naše mišice so velik porabnik glukoze. Zato se med telesno aktivnostjo raven glukoze zniža bolj kot v mirovanju, saj je vstop glukoze v aktivne mišične celice ob enaki količini inzulina večji. Vzrok za to je povečana poraba glukoze, ki predstavlja glavni vir energije za aktivne mišice.

slika.pngPo zaključku aktivnosti ostaja v mišicah še dan do dva večja občutljivost na inzulin. In predvsem ne pozabite, da je telesna neaktivnost eden od dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni!

M. Jurdana, Narava in zdravje, v: Ognjišče 11 (2022), 84-85.

Zajemi vsak dan

Čim dalj živimo, tem jasneje vidimo, da so preproste stvari v resnici največje.

(Romano Guardini)
Ponedeljek, 9. December 2024
Na vrh