Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis (RA) je kronična, sistemska vnetna bolezen, avtoimune narave. Spada med eno od več 100 različnih revmatičnih bolezni (pogovorno révma), ki je skupni izraz za številne bolezni zlasti gibalnega sistema, ki jih spremljajo vnetja, degeneracije in presnovne motnje. RA prizadene predvsem sklepe. Če je ne zdravimo ustrezno, lahko nastanejo nepopravljive okvare sklepov, lahko tudi invalidnost.

NiZ 10 2022aPrve omembe (RA) v znanstveni literaturi segajo v leto 1800. Takrat je bil potek bolezni slabo poznan, zato učinkovitega pristopa k bolezni ni bilo. Bolezen je neozdravljiva, zato je cilj zdravljenja usmerjen v lajšanje bolečin in doseganje remisije (umiritve) bolezni.

    Avtoimuna bolezen. Gre tudi za moteno delovanje imunskega sistema, ko telo ni sposobno ločiti lastnih snovi od tujih in posledično uniči lastne snovi.

Revmatoidni artritis je razširjen po vsem svetu in prizadene ljudi vseh ras in etničnih skupin. Prizadene približno 1 odstotek prebivalstva. Pojavi se lahko v vsaki starosti, pogostost z leti narašča in doseže vrh med 30. in 55. letom. Trikrat pogosteje zbolevajo ženske.

KAJ JE VZROK?
Natančen vzrok nastanka bolezni ni znan, najverjetneje je vzrokov več. Na bolezen zagotovo vplivajo genetski dejavniki in spol, saj se bolezen pogosteje razvije pri ženskah, kot pri moških. Na pojav vplivajo tudi dejavniki iz okolja, ki bolezen sprožijo (okužbe so lahko sprožilni dejavnik bolezni).

PRIZADETI SKLEPI IN ORGANI
Bolezen se pojavlja počasi in najpogosteje prizadene sklepe v zapestju in prstih in sicer na obeh rokah simetrično, prizadeti pa so lahko tudi sklepi v ramenih, kolkih, komolcih, kolenih in stopalih, redkeje pa tudi sklepi vratnih vretenc. Čeprav so lahko prizadeti vsi sklepi, se bolezen le izjemoma začne s prizadetostjo velikih sklepov. Bolezen pa ni omejena le na sklepe, saj lahko prizadene tudi druge organe: srce, pljuča, kožo, oči.

POTEK REVMATOIDNEGA ARTRITISA
Bolezensko dogajanje se prične v sklepni ovojnici, kjer nastane vnetje z razraščanjem sklepne ovojnice, v sklepnem prostoru pa se nabira tekočina, ki se navzven oblikuje v oteklino. Pri tem imajo pomembno vlogo spodbujevalci vnetja ali citokini. Proti spodbujevalcem vnetja temeljijo vsa zdravila, usmerjena za zdravljenje revmatoidnega artritisa.
    12. oktober je svetovni dan revmatskih bolezni.
Če se bolezen ne zdravi, pride do uničenja sklepnega hrustanca in deformacije sklepa. Lahko se poškodujejo tudi drugi organski sistemi, bolnik hujša in se slabo počuti. Če je prizadetih več sklepov hkrati, bolnik težko vstane iz postelje. Nezdravljena lahko privede do deformacije sklepov, posledično bolnik določenih delov telesa ne more uporabljati, kar pripelje do okrnitve dnevnih dejavnosti in invalidnosti.

ZNAKINiZ 10 2022b

  • Bolečine v simetričnih sklepih (npr. obe zapestji, izrazita v zgodnjih jutranjih urah)
  • Otekli sklepi (zadebeljena sklepna ovojnica ali prevelika količina sklepne tekočine, kar imenujemo sklepni izliv)
  • Slabo gibljivi sklep
  • Jutranja okorelost sklepov (okorelost ali otrdelost sklepov traja približno eno uro, čez dan se izboljša)
  • Rdeča in toplejša koža nad sklepom
  • Deformacija sklepa (nastane pri dalj časa trajajoči bolezni)



POSTAVITEV DIAGNOZE
Diagnozo RA je težko določiti, saj so simptomi zelo podobni drugim boleznim kosti in sklepov, zato je potreben obisk revmatologa, ki na podlagi anamneze, rentgenskih posnetkov (pokaže poškodbe na kosteh in erozivne spremembe) ter laboratorijskih izvidov krvi (določajo se protitelesa, revmatoidni faktor, protitelesa CCP-ciklični citrulinirani peptid) postavi diagnozo.
Pri večini bolnikov s pravilno postavljeno diagnozo bolezen poteka intermitentno, kar pomeni z občasnimi poslabšanji in relativno dobro prognozo. Pri ostalih pa je potek progresiven – bolezen se razvija in napreduje. Če se bolezen ne zdravi pravilno in pravočasno, nastanejo nepopravljive okvare sklepov in invalidnost, posredno pa se poveča tudi umrljivost.

ZDRAVLJENJE
Kot vsaka kronična bolezen, se RA zdravi dolgotrajno in doživljenjsko. Zdravljenje zajema splošne ukrepe, kot so opustitev razvad, vzdrževanje normalne telesne mase, dovolj in skrbno izbrana telesna aktivnost, fizioterapija ter v primeru napredovale bolezni kirurško zdravljenje.
Bolnikom ni priporočljiva telesna aktivnost v fazi aktivnega vnetja. Ko se bolezen umiri pa se svetuje redna telesna aktivnost za krepitev skeletnih mišic in kosti.
Pomembno vlogo pri zdravljenje imajo protivnetna in imunomodulatorna zdravila:

  • nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR)
  • glukokortikoidi (sintetični hormoni nadledvične žleze)
  • sintetična zdravila (metotreksat, sulfasalazin, antimalariki, leflunomid …)
  • biološka zdravila (protitelesa proti mediatorjem vnetja – citokinom)
  • tarčna sintetična zdravila (zaviralci znotrajceličnih encimov, pomembnih za aktivacijo vnetja).

PREHRANA
Bolniki z RA naj sledijo smernicam zdrave prehrane, ki veljajo za vse. Morda bi tu izpostavili mediteransko prehrano. Slednja je ključna za zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin. Vnos omega-3 maščobnih kislin s prehrano ali v obliki prehranskih dopolnil je zaradi svoje vloge pri vnetnih procesih in varovalnega učinka pred srčno-žilnimi boleznimi postal pomemben pri obvladovanju revmatoidnega artritisa. Posebno pozornost morajo taki bolniki nameniti pravemu razmerju med omega-3 in omega-6 maščobnih kislin. Prav tako se morajo bolniki izogibati hitri, mastni in cvrti hrani, ki je obogatena z omega-6 maščobnimi kislinami, saj spodbuja nastanek škodljivih prostaglandinov, mediatorjev vnetja, medtem ko maščobne kisline omega-3 delujejo na vnetje blagodejno. Za zdravje sta nujno potrebni obe vrsti, v pravilnem razmerju.

    Društvo revmatikov Slovenije si že vrsto let prizadeva doseči višjo kakovost in neodvisnost življenja bolnikov in invalidov z vnetno revmatično boleznijo.
Bolniki morajo poskrbeti za urejen holesterol in krvni tlak in zadosten vnos vitamina D.
Na potek RA vpliva prehranski status posameznika na več načinov. Sklepno vnetje lahko omeji opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, vključno z nakupovanjem, pripravo in uživanjem hrane. Prizadetost nekaterih sklepov lahko vpliva tudi na sposobnost žvečenja in požiranja hrane.
Raziskave so pokazale, da imajo bolniki z RA manjše vrednosti antioksidantov v krvi, zato je priporočljivo uživanje sadja in zelenjave in polnovrednih žitaric.
Stradanje in enolična prehrana nista priporočljiva, saj lahko privedeta do upada mišične mase in posledično slabše gibljivosti sklepov.

 Mihaela 2021Več raziskav opisuje pozitivne učinke kurkume, ki vsebuje snov imenovano kurkumin, ki zmanjšuje vnetje pri RA. Podobno poročajo o ingverju in cimicifugi.
Bolniku z revmatoidnim artritisom se odsvetuje redno uživanje večjih količin prave kave in alkohola, ki lahko poslabša potek bolezni. Na zadostno prehranjenost revmatika seveda vplivajo tudi zdravila, s katerimi se zdravi.

M. Jurdana, Narava in zdravje, v: Ognjišče 10 (2022), 84-85.

Zajemi vsak dan

O Gospod, čudovito si me vodil vse življenje, zato me tudi poslej ne boš zapustil. To dobro vem, čeprav nimam pravice, da bi od tebe kaj zahteval.

(sv. John Henry Newman)
Nedelja, 16. Junij 2024
Na vrh