Miklavž in darovi

povejmo z zgodbo 12 2018bŽivel je mož, ki je bil nekdaj bogat, toda izgubil je dvorno službo in vse imetje. Imel je tri odrasle hčere, ki bi se poročile, a jim ni mogel priskrbeti dote. Nesrečni oče se je odločil, da bo trgoval z lepoto in mladostjo svojih hčera in tako nekaj zaslužil. Hčere pa so vneto prosile Boga, da jih reši tega zla.
Škof Nikolaj je zvedel za to očetovo odločitev in je sklenil, da to prepreči. Napolnil je vrečko z zlatniki in se ponoči prikradel do njegove hiše in vrgel vrečko skozi okno.
Oče deklet se je začudil, ko je zjutraj našel toliko denarja. Videl je, da to zadostuje za poroko prve hčerke.
To se je kmalu ponovilo in oče je lahko omožil še drugo hčerko.
Zgodba ima dva različna konca:
Očetu je nekaj govorilo, da bo neznani dobrotnik gotovo še v tretje prišel. Zato ga je čakal nekaj noči. In res, ko je škof Nikolaj vrgel svoj dar še za najmlajšo hčerko, je oče skočil, ujel neznanca in v njem prepoznal škofa. Ta ga je rotil, naj molči, toda srečni oče je veselo novico razglasil po celem mestu.
Po drugih virih pa se je zgodba končala drugače:
Miklavž je opazil, da oče deklet čaka nanj in našel je rešitev: splezal je na streho in vrečko z zlatniki vrgel skozi dimnik. Na odprtem ognjišču so se sušile nogavice in zlatniki so padli vanje.

Od tod izvira navada, da ponekod Miklavžu nastavijo nogavice ali škorenj.


B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 12 (2018), 41.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let..

Zajemi vsak dan

Hoditi za Kristusom pomeni verovati vanj in sprejeti njegov nauk. Verovati, da je on pot, resnica in življenje.

(sv. Janez Pavel II.)
Nedelja, 3. Marec 2024
Na vrh