Misli Fultona Sheena

Fulton Sheen (* 8. maj 1895, El Paso, Illinois; 9. december 1979, New York)

 

+ Samo dveh vrst ljudje so našli Dete: pastirji in modri. Preprosti in učeni. Tisti, ki vedo, da ne znajo ničesar, in tisti, ki vedo, da ne znajo vsega. Nikoli človek, ki misli, da zna vse. Niti sam Bog ne more prevzetnežu ničesar povedati.

+ Marsikdo nikoli ne sreča svojega vzora. Bilo bi zelo žalostno, če tega vzora sploh ne bi bilo. Toda popolni vzor srca obstaja - Bog. Vsaka iskrena človeška ljubezen nas vodi v večnost.

+ Pristna ljubezen ne pozna kompromisov; osvobaja nas samoljubja in zaverovanosti vase. Pristni ljubezni služi svoboda tako, da se nepreklicno poveže z ljubljenim bitjem.

+ Če nas prijatelji zaradi naših del hvalijo, se jim za njihovo prijaznost zahvaljujemo. Ko Elizabeta hvali Marijo, le-ta hvali Boga. Hvalo sprejema, kakor sprejema zrcalo svetlobo.

+ Naš Gospod je potreboval tri ure, da nas je odrešil; tri leta, da nas je učil; trideset let, da bi napuhnjenemu svetu razodeval vrednost pokorščine.

+ Vsaka ljubezen mora sebi odmreti, če se hoče dvigniti z nižje ravni na višjo.

+ Ko molita neizobraženi in izobraženi človek rožni venec, se znajdeta na isti ravni: preprosta ljubezen napreduje v modrosti in modri razum v ljubezni.

+ Marsikateri križ, ki teži naša ramena, smo si stesali sami s svojimi grehi. Križ pa, ki ga je nosil Gospod, ni bil njegov križ, temveč naš križ.

+ Edino volja je popolnoma naša. Vse drugo nam Bog lahko vzame: bogastvo, zdravje, ugled, volja pa ostane večno svobodna.

+ Več prave moči ko premore človek, manj se hvali. Manj prave moči ko ima, bolj si prizadeva, da to nadomesti s hvalisanjem.

+ Če naš bližnji nima ljubezni, potem mu moramo dati mi del naše ljubezni. Tako ravna Bog z nami.

+ Mož je varuh narave, žena je varuhinja življenja. Izvrševanje te varo- vanjske, stvariteljske in vzvišene življenjske naloge je vir njene moči.

+ Naš sosed je morda reven, morda se ne zna lepo izražati, morda smrdi po česnu, morda je zoprn, toda njegova notranjost in njegova duša sta morda Bogu veliko ljubša kot naša^ Mi vemo edino to, kaj v nas ni prav, kako je pri drugih, lahko le slutimo.

+ Nemarnost, da bi se bojevali zoper sile, ki razdirajo pamet in dušo, je glavni krivec, da živimo v svetu, polnem zunanjih vojn. Kdor ne najde nobenega sovražnika v svoji notranjosti, ga bo našel zunaj. Karkoli se dogaja v duši, se dogaja tudi v svetu. Če duša živi v nepravičnosti, bo tudi svet raztrgan.

+ Devištvo ni v nasprotju z ljubeznijo, kakor tudi bogastvo ni v nasprotju s siromaštvom. Devištvo je višek ljubezni.

+ Cerkev ljubi smrt, ker gleda nanjo kot na pogoj za rojstvo. Zanjo kot za Kristusa ni možno velikonočno jutro, če ni prej velikega petka. Če ni trnove krone, ne more biti svetniškega venca. Če ni križa, ne more biti praznega groba.

 

zbira Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Vera je dejansko nekaj, kar nam je podarjeno, da predamo naprej, nekaj, česar sploh nimamo pravilno, če hočemo to imeti samo zase.

(Benedikt XVI.)
Sobota, 13. April 2024
Na vrh