Misli Favstine Kowalske

sv. Favstina Kowalska

- Marija je moja učiteljica: ona me vedno uči, kako naj živim za Boga. Moj duh se razžarja v tvojem molku in ponižnosti, o Marija!

- Usmiljeni Jezus, srh me spreletava ob misli, da bom morala dajati račun o svojem jeziku. V jeziku je življenje, pa tudi smrt. Včasih zagrešimo pravi umor - in imamo to še za majhno stvar?

- Kar vidim dobrega pri drugih, me veseli, kot da bi bilo moje. Veselje drugih je moje veselje in trpljenje drugih je moje trpljenje.

- Z molitvijo se duša oboroži za katerikoli boj; duša mora moliti. Duša mora moliti v katerem koli stanju. Samo z molitvijo prejmemo razne milosti.

- Kako neskočno je Bog dober! Spremlja nas s svojo dobroto. Najpogosteje se zgodi, da mi Gospod podarja največje milosti takrat, ko jih sploh ne pričakujem.

- Trpljenje je največji zaklad na zemlji - očiščuje dušo. V trpljenju spoznamo, kdo nam je pravi prijatelj. Prava ljubezen se meri s toplomerom trpljenja.

- Ko prejemam Jezusa v svetem obhajilu; ga goreče prosim, naj ozdravi moj jezik, da bi z njim ne žalila ne Boga ne bližnjih.

- Nihče naj ne dvomi, pa naj bo še tako beden: dokler živi, more vsak postati velik svetnik, kajti velika je moč božje ljubezni. Le mi ne smemo zavračati božjega delovanja.

- Pomagaj mi, o Gospod, da bi bile moje oči usmiljene, da nikoli ne bi sumničila in ne sodila po zunanjosti, ampak iskala to, kar je v dušah mojih bližnjih lepo, in jim pomagala.

- Trpljenje je velika milost. Ob njem človek postaja podoben Odrešeniku; v trpljenju se kristalizira ljubezen. Čim večje je trpljenje, tem čistejša je ljubezen.

- Oče usmiljenja, kako majhno število ljudi te v resnici pozna! Kako goreče hrepenim, da bi ljudje poznali praznik usmiljenja! Krona tvojih del je usmiljenje, ti za vse skrbiš z občutjem najnežnejše matere.

- Človek, ki ljubi Boga in je vanj potopljen, opravlja svojo dolžnost s prav enakim nagnjenjem, kakor prejema sveto obhajilo.

- Usmiljenje je cvet ljubezni; Bog je ljubezen, in usmiljenje je njegovo delo; začenja se v ljubezni in v usmiljenju se razkriva.

- Svetost Boga je razlita na božjo Cerkev in na vsako osebo, ki v njej živi - vendar ne v enaki meri- So duše, ki so popolnoma pobožanstvene, a so tudi duše, ki komajda živijo.

- Ne se meniti za človeške ozire, ampak upoštevati, kar nam narekuje lastna vest. Boga imeti za pričo svojega delovanja.

- Pomagaj mi, Gospod, da bi bil moj jezik usmiljen, da bi o svojih bližnjih nikoli ne govorila zaničljivo, pač pa da bi imela za vsakega besedo tolažbe in odpuščanja.

- Najbolj smo podobni Bogu, ko odpuščamo bližnjim. Bog je ljubezen, dobrota, usmiljenje.

- Jezus, iz vsega srca te prosim, daj mi spoznati, kaj ti v meni ni všeč, in hkrati mi daj spoznati, kaj naj storim, da bi ti postala ljubša.

- Preteklost mi ne pripada več, prihodnost še ni moja, prizadevam pa si z vso svojo dušo izkoristiti sedanji čas.

- Bog nikomur ne odreče svojega usmiljenja. Nebo in zemlja se lahko spremenita, božje usmiljenje pa je neizčrpno.

- Pomagaj mi, Gospod, da bi bilo moje srce usmiljeno, da bi čutila vse trpljenje bližnjih in da nikomur ne odrečem svojega srca.

- Kaj zato, če sem obdana z neprijaznostjo src, ako imam polnost sreče v svoji duši. Ali kaj mi pomaga naklonjenost drugih src. če v svoji notranjosti nimam Boga?

- Sovražnik naj se boji nas, ne mi njega. Satan zmaguje samo nad ošabnimi in strahopetnimi, ponižni pa imajo moč.

- Čutim, da sem velika, ko sem združena z Bogom. Kakšna sreča, zavedati se Boga v srcu in z njim živeti v prisrčni medsebojni skupnosti.

- Glej, človek, zate sem na zemlji postavil prestol usmiljenja. Ta prestol je tabernakelj in s tega prestola usmiljenja želim stopiti v tvoje srce.

- Usmiljenje je največja božja lastnost; vse, kar me obkroža, mi o tem govori. Usmiljenje je življenje duš, njegovo usmiljenje je neizčrpno.

- Če je na svetu kakšna oseba resnično srečna, je lahko samo resnično ponižna oseba.

- Uresničenje usmiljenja je trojno: usmiljena beseda - z odpuščanjem in tolažbo; drugo - kjer ne moreš z besedo nič opraviti, tam moli - tudi to je usmiljenje; tretje - dela usmiljenja.

- Nikoli nisem iskala Boga kje daleč, ampak v svoji notranjosti; v globini svojega bitja se družim s svojim Bogom.

- Molk je moč v duhovnem življenju. Blebetava duša nikoli ne bo prišla do svetosti. Ta moč molčanja odseka vse, kar se hoče obesiti na dušo.

- Živim pod deviškim plaščem Božje Matere. Ona me varuje in poučuje: mirna sem ob njenem brezmadežnem Srcu.

- Bog nikoli ne dela nasilja nad našo svobodno voljo. Od nas je odvisno, ali hočemo sprejeti božjo milost ali ne; ali bomo z njo sodelovali ali pa jo bomo zapravili.

- Vse, kar je to leto obsegalo, je odšlo v večnost. Nič dobrega se ne izgubi; veseli me, da se nič ne izgubi.

- Ljubezen je vrednota in daje našim delom veličino; čeprav so naša dela sama po sebi majhna in vsakdanja, bodo zaradi ljubezni postala velika in mogočna pred Bogom.

- Nič mi ne kali globine miru. Z enim očesom gledam v brezna svoje bede, z drugim očesom pa v globine tvojega usmiljenja.

- Poznam tvoje neskončno usmiljenje, ne morem sprejeti tega, da bi se pogubila duša, za katero si toliko trpel. Jezus, daj mi duše grešnikov, da se tvoje usmiljenje odpočije v njih.

- Tiste, ki širijo češčenje mojega usmiljenja, bom varoval vse življenje kakor ljubeča mati svojega otročička, ob smrtni uri pa jim ne bom sodnik, temveč usmiljeni Odrešenik.