Čudodelna moč ikon

Pri založbi Ognjišče je leta 2016 izšla knjiga ‘Ikona - zgodba o poteh odpuščanja’ Karla Gržana, ki v uvodu razlaga, kako nastajajo ikone – poudarja, da se ne ‘slikajo’, ampak ‘pišejo’ – ter njihov namen in pomen. Povejte to na kratko, v nekaj stavkih. (Irena)
Stanko Janežič, goreč apostol dela za edinost kristjanov, v svoji knjigi Ekumenski leksikon (1986) piše: »Ikone (gr. eikon – podoba) ali svete podobe, navadno ‘napisane’ na desko, imajo (zlasti) vzhodni kristjani v velikih časteh. Zanje je ikona zakramental osebne navzočnosti Kristusa, Bogorodice, angelov in svetnikov. S posvetilno molitvijo duhovnika postane ikona teofanična – oznanjevalka Božje slave, in čudodelna. Njena moč je v duhovni podobnosti s sveto osebo, ki jo predstavlja. Ko vernik časti ikono, se duhovno poveže s Kristusom, z Marijo, angeli in svetniki, ki so v posvečeni ikoni skrivnostno navzoči, in od tam prejema milosti Svetega Duha. Zato je razumljivo, da vzhodni kristjan kar ne more živeti brez češčenja ikon.« Po svojih domovih imajo pred družinsko ikono prižgano lučko. (sč)

 Silvester Čuk, Ognjišče (2017) 1, str. 50