Čudno, čudovito in čudežno

Geometrijski lik, ki ima štiri kote je kvadrat. Ali pravokotnik. Ali trapez. Ali kar četverokotnik, če je pač čudne oblike, ki ji težko damo ime! Ni pa trikotnik. Nikoli in nikdar. Matematiki (in poznam jih kar nekaj) so vsi po vrsti trmasti ljudje in zlepa ne popustijo! Sploh, kar se matematike in geometrije tiče!
Trikotnik, (ki ima tri kote!) pač ni kvadrat brez enega kota! Ali pravokotnik z napako!
Za tako izjavo vam bo vsak matematik, ki da kaj nase, dal tako enko, ki jo boste v spričevalu težko prikazali kot polovico dvojke – pa čeprav to slednje po matematični logiki pravzaprav drži!

A v matematično dokazovanje se težko podamo kristjani.
Ki verjamemo, da so Trije Eden.
Da smo vsi eno Telo.
Še več: da je glava temu Telesu Drugi od Treh, ki so Eden. In Edini. In Večni. Ki Ga/Jih nikoli nobeden ni videl.
Čudežno je, čeprav čudovito, po navadi čudno!

In naše življenje je čudež. In je čudovito. In vse bolj čudno.
Milo rečeno.
Ker so časi, v katerih živimo svoje čudežno in čudovito življenje, vse bolj čudni.
A kdor se temu čudi, je samo še ali čuden ali zelo naiven. Ali pa se spreneveda.
In nič od naštetega ni prav pohvalno.
Ker so časi čudni, je treba biti stvaren. In bolj kot kdajkoli je treba misliti z lastno glavo. A za kaj takega potrebuješ glavo. In misel. Lastno, seveda. Tako glavo kot misel.
A časi so čudni. In brezglavi. In nesmiselni.
Ko sem še hodil v šole, so me učili, da ima trikotnik tri in četverokotnik štiri kote ter da je voda brez barve, vonja in okusa. Zdaj pa lahko pijem ‘vodo z okusom’! In ne samo to: Lahko pijem tudi mleko brez laktoze, kavo brez kofeina, pivo brez alkohola ... in če bi kadil, bi lahko kadil tobak brez nikotina! Vem, da se vam zdi, da sem zoprn in čuden ... in malo oglat. A meni se zdi, da so mleko brez laktoze, kava brez kofeina, pivo brez alkohola ... zgolj – voda z okusom! In tobak brez nikotina – srobot (ki smo ga otroci skrivaj smodili v gozdu)! Pa vendar govorimo o: kavi, mleku, pivu in tobaku! In o vodi!
Prav tako govorimo tudi o porokah ... in o družinah ... A so te poroke brez moškega in ženske, ter družine brez očeta in mame! In smo tako, če mene vprašate, spet pri – ‘vodi z okusom’. In pri kvadratih brez enega kota!
Predvsem pa smo brez pameti. In, kar je še huje, brez ljubezni!

Prihaja advent. Pazite, da ne bo brez pričakovanja. Ker boste potem ‘praznovali’ božič brez Boga!
Na veliko noč brez vstajenja, pa smo se tako ali tako že navadili! Žal.

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 11, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)