Zgodba o koledarju

Kdaj in kako je nastal, kako se je v teku časa spreminjal? Kakšen koledar uporabljamo danes? Ali je mogoče sestaviti "popoln" koledar?

NASTANEK KOLEDARJA
Koledar je oznaka za različne načine računanja časa oziroma za razdelitev časa po dnevih, tednih in mesecih. Koledar nam je postal tako domač, da si skoraj ne moremo misliti, da ga nekoč ni bilo.Narekovale so ga življenjske potrebe ljudi v pradavnini.

IZNAJDITELJI KOLEDARJA
Prvi poklicni "koledarniki" so bili duhovniki v Babilonu in Egip­tu. Preučevali so gibanje Sonca, Lune in drugih nebesnih teles ter sestavili koledarje tako dobro, da so nekateri od njih še danes uporabni. Sama beseda "koledar" izvira iz starega Rima. Prvi dan njihovega štetja časa se je imenoval "calendae" (po glagolu calo ­kličem), ker ga je za to določen duhovnik oklical na Kapitolu in sicer zato, ker so morali biti na začetku meseca poravnani vsi dolgovi.

Koledar starih Babiloncev se je ravnal po Luni in po Soncu, imel je 12 Luninih mesecev po 29,5 dni, tako da je leto imelo 354 dni.

Dolžina leta

Leto je časovno obdobje, ki ga potrebuje Zemlja, da naredi poln krog po krožnici okoli Sonca. Ko se za čas izteče, je Zemlja na istem "startnem mestu" v svoji krožnici in Sonce je navidez na istem mestu na nebu. Za svoj krog okoli Sonca Zemlja potrebuje 365,2422 dni, kar pomeni 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund. Vsak koledar, katerega leto ne odgovarja temu številu, bo brez glave potoval skozi letne čase.

RIMSKI/JULIJANSKI KOLEDAR

Naš koledar je urejen po vzoru rimskega koledarja, ki ga je leta 46 pred Kr. izdelal grški matematik in astronom Sosigen po naroči­lu takratnega vladarja Julija Cezarja in se zato imenuje julijan­ski. Prvotni rimski koledar iz 7. stol. pred Kr. je imel 10 mese­cev s 304 dnevi v letu, ki se je pričenjalo z marcem. Kasneje so dodali še meseca januar in februar, ki pa sta prišla na konec. Vsaka štiri leta so duhovniki v koledar samovoljno vstavili doda­ten mesec, kar je povzročalo veliko zmedo. Tej je hotel napraviti konec Julij Cezar. Sosigen mu je nasvetoval, naj za osnovo leta vzame 365 dni in 1/4, vsako navadno leto naj ima 365 dni, vsako četrto leto pa naj bo prestopno s 366 dnevi. Takrat so tudi dolo­čili število dni posameznih mesecev, ki velja še danes: 7 mesecev (januar, marec, maj, julij, avgust, oktober, december) po 31 dni, 4 meseci (april, junij, september, november) po 30 in februar z 28 dnevi v navadnem oziroma 29 v prestopnem letu. Za začetek nove­ga leta je določil januar. Po Juliju Cezarju je dobil ime sam ko­ledar pa tudi sedmi (prej peti) mesec - julij. Ko so duhovniki spet naredili zmedo, je leta 8 pred Kr. koledar nekoliko popravil cesar Avgust in v spomin na to se po njem imenuje osmi mesec ­avgust.

"NAŠ" GREGORIJANSKI KOLEDAR

Tropsko leto, časovni presledek med dvema zaporednima prehodoma Zemlje skozi točko pomladnega enakonočja (21. marca), ni dolgo točno 365 dni in 6 ur, kot predpostavlja julijanski koledar, tem­več je za 11 minut in 14 sekund krajše.

Do leta 1582 je ta razli­ka narasla na skoraj 10 dni: pomladno enakonočje bi bilo namesto 21. že 11. marca. To bi vplivalo na datum praznovanja velike noči, glavnega krščanskega praznika. Koncil v Niceji (leta 325) je nam­reč določil, naj se velika noč praznuje vsako leto v nedeljo po prvi pomladni polni luni. Papež Gregor XIII. je zato ukazal, da se leta 1582 izpusti deset dni; tako je 4. oktobru sledil 15. ok­tober. Odredil je tudi, naj bodo prestopna samo tista 100-letna leta, ki so deljiva s 400. Določil je, naj velja kot začetek po­mladi 21. marec. Ta preurejeni koledar, ki se po tem papežu imenu­je gregorijanski, so brž sprejele katoliške dežele Italija, Špa­nija, Portugalska in Poljska, dolgo časa so ga zavračali protes­tanti in vzhodni kristjani, ki so se za bogoslužno rabo še naprej držali julijanskega. Med njima je 13 dni razlike, zato naši pravo­slavni bratje obhajajo svoje praznike kasneje kot katoličani (božič 6. januarja).

BOMO IMELI SVETOVNI KOLEDAR?

Tudi naš gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo, ni najpopolnej­ši. Modre glave že dolgo razmišljajo o koledarju, ki bi ga spreje­li po vsem svetu. Že leta 1923 je Svetovna koledarska zveza posla­la Društvu narodov v Ženevi, predhodniku današnje OZN, predlog novega koledarja, po katerem bi leto imelo štiri enaka trimesečja s po 91 dnevi. Novo leto in vsako trimesečje bi se vedno začelo z nedeljo. Po mnogih sejah so razni odbori svetovne organizacije sklenili, da se predlagana reforma zaenkrat odloži, ker ima seda­nja koledarska ureditev tako trdno tradicijo, da bi jo težko od­pravili.

O preureditvi koledarja se je razpravljalo tudi na drugem vatikanskem koncilu. Mnogi so izrazili željo, da bi največje krš­čanske praznike, zlasti veliko noč, obhajali vsi kristjani isto­časno. Po predlogu zgoraj omenjenega "svetovnega" koledarja bi bila velika noč redno 8. aprila, kar bi bilo zelo blizu datumu ju­dovske velike noči. Katoliška Cerkev modri preureditvi koledarja ne nasprotuje. Na koncu Konstitucije o svetem bogoslužju drugega vatikanskega koricila je dodatek z izjavo o popravku koledarja. Tam je rečeno, da se "sveti Cerkveni zbor ne upira določitvi stal­no iste nedelje za velikonočni praznik, če na to pristanejo priza­deti, zlasti bratje, ločeni od edinosti z apostolskim sedežem". V drugi točki pa je rečeno, da je za katoliško Cerkev sprejemljiv samo tak koledar, ki "ohrani in brani teden s sedmimi dnevi in nedeljo".

Koledar cerkvenega leta

Poleg običajnega koledarja, ki mu pravimo tudi civilni, poznamo še koledar za cerkveno ali bogoslužno leto. To se pričenja na prvo adventno nedeljo - navadno je to zadnja nedelja novembra ali prva v decembru - končuje pa se na praznik Kristusa kralja (četrto ne­deljo novembra).

Ta koledar, ki po datumih civilnega koledarja ure­ja bogoslužje katoliške Cerkve, je bil preurejen leta 1969 po smer­nicah drugega vatikanskega koncila. V splošnih določbah tega odlo­ka o cerkvenem letu in koledarju je rečeno: "Sveta Cerkev na dolo­čene dneve v teku leta obhaja sveti spomin Kristusovega odrešilne­ga dela. Vsak teden se na dan, ki mu pravimo Gospodov dan ali nede­lja, spominja Gospodovega vstajen.ja; enkrat na leto, to je o veliki noči, na svoj največji praznik, obhaja Gospodovo vstajenje skupaj z njegovim zveličavnim trpljenjem. V teku cerkvenega leta pa raz­grinja celotno Kristusovo skrivnost in obhaja spomin svetniških godov." Adventni čas (adventne nedelje, ki uvajajo v praznovanje Jezusovega rojstva na božič, 25. decembra, so štiri, adventni ted­ni pa lahko le trije) pripravlja na praznik Jezusovega rojstva in kratek božični čas. Priprava na največji krščanski praznik, Jezu­sovo vstajenje, je nekoliko daljši postni čas, salvje se potem raztegne na nekaj tednov velikonočnega časa, sledi pa najdaljše obdobje "med letom" ali "navadni čas". Bogoslužni koledar katoli­ške Cerkve je splošni, ki velja za vse katoličane rimskega obreda, in posebni za krajevne Cerkve. Tak koledar vsako leto izdaja tudi Cerkev na Slovenskem.

Različna štetja

Na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 2001, se bo zaklju­čilo jubilejno sveto leto ob 2000-letnici Kristusovega rojstva. Za kristjane je to osrednji dogodek v zgodovini našega planeta, za velik del svetovnega prebivalstva pa izhodišče za štetje let naprej in za računanje nazaj. Mnogi dosledno govorijo in pišejo "pred Kristusom" in "po Kristusu", drugi uporabljajo izraza "pred našim štetjem" in "po našem štetju". Znano je, da izračun letnice Jezusovega rojstva, ki ga je leta 532 napravil skitski menih Dio­nizij Mali v Rimu, ni prav točen, vendar to bistva stvari ne spre­meni. Njegovo štetje let je v 8. stol. prevzela Francija, kmalu še druge evropske države. Uzakonil pa ga je pravzaprav šele gregori­janski koledar. Letnice krščanske ere/dobe se označujejo z latin­skima črkama AD (Anno Domini - leta Gospodovega), kar pomeni: to­liko let je preteklo od rojstva našega Gospoda, ki je isti "včeraj, danes, vedno", kot je zapisano v logotipu iztekajočega se svetega leta.

Poznamo še druge načine štetja let. Stari Grki so jih šteli po raznih vladarjih, najbolj znano pa je njihovo štetje po olimpiadah. Naše leto 2001 je leto 2777 olimpijske ere, kajti prve olimpijske igre antike so bile leta 776 pred Kr. Rimljani so se v štetju let ravnali po ustanovitvi mesta Rim (ab urbe condita) leta 753 pred Kr. Izhodišče judovskega merjenja časa je leto 3761 pred Kr., ki je po izračunih njihovih učenjakov datum ustvarjenja sveta: pre­prosto so sešteli leta raznih seznamov in rodovnikov, ki jih nava­jajo starozavezne knjige Svetega pisma. Za muslimane pa se čas za­čenja z datumom 16. julija 622 po Kr., ko je ustanovitelj njihove vere Mohamed bežal iz Meke v Medino. Leto 2001 je po muslimanskem koledarju leto 1379.

Čuk S., Priloga, v: Ognjišče (2001) 1, str. 58.