bl. Francesco Bonifacio

11. september

* 7. septembra 1912, Piran; umorjen 11. septembra 1946)

Blaženi Francesco Bonifacio se je rodil 7. septembra 1912 v Piranu kot drugi izmed sedmih otrok preproste družine. Oče je bil kurjač na istrskem linijskem parniku, mati pa služkinja. Družinsko okolje, ki so ga zaznamovale preprostost, delavnost in molitev, je v njem zbudilo misel na duhovniški poklic. Ko mu je bilo dvanajst let, je vstopil v semenišče v Kopru, kjer je skupaj s slovenskimi in hrvaškimi sošolci končal srednjo šolo, po maturi pa je študiral bogoslovje v centralnem semenišču v Gorici, kjer so se na duhovništvo pripravljali slovenski, hrvaški, furlanski in italijanski bogoslovci. Redki še živeči sošolci se ga spominjajo predvsem zaradi njegove dobrosrčnosti in delavnosti.

Francesco Bonifacio2V duhovnika je bil posvečen 27. decembra 1937 pri Sv. Justu v Trstu, v stolnici takrat združene tržaško-koprske škofije. Po novi maši je nekaj časa deloval v rojstnem Piranu, potem pa med verniki v hrvaški Istri. Najprej dve leti v Novigradu, kjer se je posvečal predvsem mladini. Poleti 1939 je bil poslan v revno duhovnijo Krasico, ki je spadala v župnijo Buje in je v razkropljenih zaselkih takrat štela okoli 1300 prebivalcev. Veljal je mirnega, pobožnega in preprostega duhovnika, bil je globoko vere in kljub bolehnosti izredno delaven. Med vojno in po njej se je posvetil predvsem ostarelim in nemočnim. Kljub nagajanju komunističnih oblastnikov in številnim grožnjam je vztrajal na svojem mestu. Že leta 1944 je zapisal v svoj dnevnik: "Pripravljen moram biti tudi na mučeništvo, če bo potrebno." Leta 1946 pa je pripisal: "Kdor si ne upa umreti za svojo vero, ni vreden, da jo izpoveduje!" Ko se je 11. septembra 1946 vračal z obiska pri sobratu v Grožnjanu, so ga ustavili in odvedli uniformirani oboroženci.

Francesco Bonifacio1Kako in kje je umrl, se ne ve zanesljivo. Skoraj gotovo je, da so ga po mučenju umorili in vrgli v eno od številnih brezen. Škofijski postopek za njegovo beatifikacijo je že leta 1956 sprožil tedanji tržaški škof Santin, nadaljeval ga je njegov naslednik Lorenzo Bellomi, končal pa se je leta 1998. Julija 2008 je papež Benedikt XVI. podpisal odlok o njegovi razglasitvi za blaženega.

(pričevalec evangelija 11_2008)

"Naše Cerkve so s krvjo mučencev združene v pričevanju ene same vere, ene same svete milosti, ki jih povezuje mir" (tržaški škof Eugenio Ravignani).

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh