Sonet sv. Elizabeti Ogrski

Prijazna, nežna, milostna grofica
je za razliko od gospôde mlačne,
bogate, zapravljive in zvijačne,
bila nesrečnim dušam tolažnica.

Prevzeta od Gospodovega klica,
sprejela ideale je drugačne,
skrbela je za bolne, revne, lačne,
vse, ki se jim godila je krivica.

Bogastvo je privlačno in mamljivo,
velikokrat od blišča smo prevzeti,
razkošje pa se zdi nam zanimivo.

Če znali bi za revne poskrbeti,
bi stvarstvo nam postalo razumljivo,
kot sveti ogrski Elizabeti.

OBLAK, Leon. Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 57. (RAZPRODANO)