Nejc Zaplotnik

* 15. april 1952, Kranj, † 24. april 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja v Himalaji

Njegova pot se je končala v Himalaji

Zaplotnik Nejc29. maja 1953 ob pol dvanajstih, sta novozelandski alpinist Edmund Hillary in nepalski vodnik-šerpa Tensing stopila na 8848 metrov visoki Mount Everest. Ta dva člana britanske gorske odprave sta bila prva človeka, ki jima je uspelo osvojiti najvišji vrh sveta. Everest je nad trideset let (od leta 1921, ko ga je naskakovala prva britanska odprava) odbijal napade izkušenih in vztrajnih alpinistov. „ Everest je pred­stavljal vrhunec uspeha; najvišji izziv mesu in krvi in duhu. Bo sploh kdaj mogoče premagati naravne sile in doseči ta od­maknjeni vrh?" se sprašuje Hillary v svojih spominih. Ko je po zmagi nad vrhom prišel nazaj k tovarišem, je bil to zanj "ganljiv in nepozaben trenutek, pa ven­darle tudi nekako žalosten".

Ta občutek je izrazil sloven­ski alpinist Nejc Zaplotnik z besedami: "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi." Nejc je pred štirimi leti, 13. maja 1979 ob 13.45, skupaj z Andrejem Štremfljem po Zahodnem grebenu, novi smeri, ki se odtlej imenuje Jugoslovanska, priplezal na vrh Everesta. Bila sta člana jugo­slovanske odprave 'Everest 1979', ki je štela 25 mož. Dva dni kasneje sta vrh dosegla še Stane Belak in Stipe Božič, ki ju je spremljal vodnik Ang Phu. Nejc je pred tem osvojil že dva ose m tisočaka: Makalu (8481 m), katerega je imenoval "najlepša gora mojega življenja", in Gašerbrum (8068 m). Eden od prijateljev, ki so zaskrbljeni pričakovali njegov povratek z vrha Makaluja, je dejal: „Če bi mi Makalu vzel mojega Nejčka, bi šel gor in ves hrib podrl!" Te šaljivo iskrene besede pričajo, kako so Nejca vsi imeli radi. Ne samo kot vrhunskega gornika, ampak tudi kot človeka, kot prijatelja, kot moža in očeta, kot vzgojitelja.

Zaplotnik Nejc1Nejc se je srečno vrnil z Everesta in Makaluja in Gašerbruma, smrt pa je prežala nanj pod himalajsko goro Manaslu, osmim najvišjim vrhom sveta (8125 m), ki ga je naskakoval s prijatelji in tovariši iz Splita. Žalostna vest, da je vedno ved­rega Nejca zasul plaz, smo zve­deli v nedeljo, 24. aprila 1983. Devet dni prej je Nejc dopolnil komaj enaintrideset let. Rodil se je namreč 15. aprila 1952 materi snažilki in očetu krojaču v Rupi pri Kranju. "Bil sem zelo bolan, tako da so že križ naredili čezme," je povedal v svoji knjigi 'Pot' (Cankarjeva založba, Ljubljana 1981). V teh izpove­dih, razmišljanjih in spominih je Nejc razkril svojo žlahtno dušo, knjigo pa je posvetil „svojemu najboljšemu prijatelju na tem svetu — ženi Mojci". Spoznala sta se v gorah in velikokrat sta bila skupaj v navezi. Zdaj bo morala Mojca sama voditi navezo njunih treh otrok na živ­ljenjskem vzponu.

Zaplotnik Nejc2Nejčeva knjiga je mnoge du­hovno obogatila in jim pomagala odkrivati druge, v tem našem svetu pogosto pozabljene vred­note. Ena naših bralk nam je ob Nejčevi smrti poslala to raz­mišljanje, ki ga objavljamo kot hvaležen spomin na prvega slo­venskega osvajalca Everesta in iskalca poti, ki vodijo navzgor.

Alpinist Nejc Zaplotnik je bil človek, ki ga bomo vedno ohra­nili v spominu. Mislim, da tako čuti vsak, ki je prebral njegovo Pot Kaj šele njegova družina, prijatelji in vsi, ki so ga osebno poznali. Njegova knjiga je ena najlepših izpovedi, kar jih je bilo pri nas prelitih na papir. Čeprav Ognjišče ni revija z alpinistično tematiko, se moramo tudi na tem mestu posloviti od človeka, kakršnih je, žal, med nami bolj malo. Ob njegovem pričevanju se lahko zamislimo nad svojim življenjem. Našemu življenju in življenju večine ljudi našega časa velikokrat vladajo materiali­stično pohlepne želje, ki jih je Nejc, kjer je le mogel, ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji zavračal. Kot verne ljudi nas je lahko sram, da tolikokrat zapadamo v zlagano prijaznost; za katero se skrivata hinavstvo in sebičnost.

Nejc, nisem te osebno pozna­la, kljub temu pa me je, kot mnoge druge, ki so prebrali tvojo Pot ali kako drugače slišali zate, vest o tvoji smrti globoko pretresla. Obstala sem nekam prazna in brez besed in ničesar več nisem razumela. Strahotna je ta resnica, toliko bolj strahot­na za tvoje najdražje, in vendar te ne moremo priklicati nazaj. Toda čutim, da ti moram pove­dati nekaj lepega, da ti moram govoriti.

Zaplotnik Nejc3Tvojo knjigo sem večkrat prebrala Nekajkrat celo, včasih pa le kak posamezen odlomek, ki mi je bil posebno pri srcu. Ob iskrenosti, toplini in dobroti, ki diha iz tvoje knjige, sem se vedno zdrznila ob misli, kako zelo sem se, v nasprotju s teboj, navzela zmaterializiranih potroš­niških navad. In vedno sem sklenila, da bom ravnala dru­gače, pa sem v odločilnih trenut­kih na vse dobre sklepe pozabila.

Tistega žalostnega nedeljske­ga večera, ko smo zvedeli zate, Nejc, pa sem se še enkrat usedla k tvoji Poti in jo prebrala od začetka do konca Še nikdar prej nisem tako zelo čutila šibkosti svojega značaja kot takrat V tvojih besedah je skrita tista preprosta in resnična ljubezen, ki je jaz svoji okolici nisem skoraj nič dajala. Vrtela sem se okoli sebe, se poveličevala, sitna­rila, kadar ni šlo vse po moji volji, in skrivala svoj pravi jaz za neštetimi pocukranimi maskami. Govorila sem velike besede o dobroti in ljubezni, kar pa sem delala, se je ponavadi obrnilo v pravo nasprotje in ni bilo vredno človeka. Tega večera pa je bilo tako, kot bi z mene odpadle vse maske, vse polakirane lupine, in sem zagledala v zrcalu pred seboj svoj bedni jaz. In počasi sem začenjala razumeti, da je ta preprosta in iskrena ljubezen edina Pot, po kateri se bomo ljudje približali drug drugemu in tudi sami sebi.

Ko sem se drugo jutro zbu­dila žalostna, ker te ni več, sem znova segla po tvoji knjigi. Mo­goče se nisi zavedal, da je tvoja Pot pomagala mnogim in nam bo še pomagala vreči s sebe oklep materializma in najti svojo smer v življenju.
Čutim, da postajam bolj člo­vek. Sicer počasi in z velikim naporom, a vendarle. Nejc, hvala

Nina, Nejc Zaplotnik. Njegova pot se je končala v Himalaji: Aktualnosti, v: Ognjišče 6 (1983), 24-25.

Zajemi vsak dan

Gledamo zvezde na TV-ekranih, tiste domače, ki želijo biti priznani kot zvezde, pa spregledujemo.

(Karel Gržan)
Petek, 14. Junij 2024
Na vrh