Patrik Greblo je človek, ki lahko predstavi aktualen vidik slovenske glasbene scene in ustvarjanja nasploh. Pri tem izhaja tako iz svoje aktivne vloge na več področjih zabavne in resne glasbe kot tudi iz položaja – je namreč vodja glasbene produkcije na RTV Slovenija, kot član odbora za Slovensko popevko pa je bil tudi soudeležen pri izboru nastopajočih na 51. Slovenski popevki, ki naj bi se odvila konec letošnjega septembra.

1309-062b

    Kako sami vidite slovenski glasbeni prostor?

    Priznajmo si, da imamo v Sloveniji tri glasbene stvarnosti, ki se med sabo zelo razlikujejo. Ena je radijska stvarnost, torej to, kar se vrti in posluša na radijih. Druga je koncertna stvarnost, ki je lahko tudi popolno nasprotje tega, kar se vrti na radijih. Pričakovanja koncertnega obiskovalca so lahko čisto drugačna od tega, kar ponuja radio. Koncertni poslušalec zelo rad prisluhne slovenski pesmi, tako novejšim kot tudi starim skladbam. Tam se tudi pokaže, kaj je enodnevni hit in kaj je kvalitetna skladba, ki ostane skozi leta in se zasidra v ušesa poslušalcev. Tretja stvarnost so podatki o številu prodanih plošč.

    Ob tem spet omemba radijskih postaj, ki so v tem smislu na žalost podlegle uniformnosti. Na glasbo gledajo skozi določene parametre, ki jih mora imeti radijski hit: dolžina, tempo in podobno. S tem poslušalce prevzgajajo, servirajo jim nekaj iz zelo ozkega nabora glasbe. Ravno zaradi tega sem že prej omenil, da bi morali na področje zabavne glasbe poseči z določeno kulturno politiko, saj je zabavna glasba tista, ki doseže najširšo publiko. Sam se angažiram v smeri, da bi poslušalcem ponujali nekaj, kar bo zvenelo sodobno in bo hkrati dovolj kvalitetno.

062aČeprav smo lahko Uroša Slaka prvič videli na televiziji v okviru dnevnoinformativnih oddaj, se je v naše dnevne sobe dobro naselil z vodenjem pogovornih oddaj – Trenj na POP TV in Pogledov Slovenije na RTV Slovenija. S svojo prodornostjo in neposrednostjo do vseh gostov v oddajah je požel mnogo odobravanja, vendar ne s strani urednikov in politike, ki so mu pred kratkim odpovedali sodelovanje v oddaji Pogledi Slovenije, ampak s strani slovenskega človeka, ki je v njem videl osebo, ki se na pravem mestu bori za pravo stvar – resnico.

Tokrat je spregovoril o raziskovalnem novinarstvu, Pogledih Slovenije in tudi o vzrokih ter posledicah ukinitve te oddaje.

1307-062aProfesor fizike Boris Kham je vsaj nekaterim znan tudi kot voditelj mesečne radijske oddaje Zanimivosti nočnega neba, ki se v sklopu oddaje Doživetja narave predvaja na Radiu Ognjišče. Že več desetletij se ukvarja z opazovanjem vesolja in je zelo (pri)znan navduševalec za astronomijo. Tokrat predstavljamo njegov pogled na vesolje in položaj človeka v njem, ne moremo pa tudi mimo vprašanja o vesoljskem turizmu.

1306-062aGospodarske in finančne krize, ki smo ji v Sloveniji priča že vsaj štiri leta, ne zmoremo, ne znamo ali celo nočemo pregnati iz naših krajev. Vedno bolj se mi zdi, da velja predvsem to zadnje, saj kljub kopici strokovnjakov, ki zbirajo in obdelujejo podatke, pripravljajo strategije in simulacije, nekdo na političnem parketu misli, da bo lahko po svoje naredil boljše. Rezultate takšnega početja poznamo, zato smo se po odgovore o trenutnem stanju krize pri nas odpravili k Boštjanu Vasletu, ki z ekipo več kot petdesetih strokovnjakov dnevno spremlja in pripravlja podatke, strategije in usmeritve, kaj bi morali narediti, da bi voz potegnili iz blata.

1303-062aAlenka Rebula je v slovenskem prostoru vedno bolj prepoznavna na področju osebne rasti, urejanja odnosov, vzgoje in samovzgoje, o čemer govorijo tudi številni ponatisi njenih knjižnih del. Tokrat smo v luči meseca marca, ko smo bolj pozorni na mamice in ženske nasploh, z njo spregovorili o vlogi žensk v sodobni družbi in ne nazadnje tudi o vlogi moških pri vzpostavljanju dobrega odnosa.

1304-062bProfesorice na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in članice Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC) v Ženevi ni potrebno posebej predstavljati. Svojo prepoznavnost v slovenskem prostoru si je tlakovala z delom na področju varovanja okolja in podnebnih sprememb. Predava, izobražuje, piše in nasploh spodbuja k okolju prijaznemu obnašanju tako posameznikov kot večjih gospodarskih družb in vlad.
Ob dnevu Zemlje, ki ga praznujemo v mesecu aprilu in ob polemiki glede urejanja upraljavljanja s pitno vodo se nam je ravno dr. Lučka Kajfež Bogataj zdela primerna sogovornica.

1305-112bRok Žlindra je ime, ob katerem pomislimo na glasbo, zabavo, petje in ples. Malokdo pa ve, da je Rok star šele 24 let in da je pri teh letih že veliko dosegel. Pohvali se lahko z vodenjem svoje skupine, z nastopom na Evroviziji in ne nazadnje z ustvarjanjem glasbe, ki pri mladih zopet postaja zelo priljubljena.

1305-062aO prihodnosti Slovenije in nasploh človeštva je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič dejal, da bo moralo 21. Stoletje biti duhovno ali pa ga sploh ne bo. Ko v mesecu maju praznujemo Dan Evrope je bila glavna tema pogovora Evropska unija in z njo seveda tudi Slovenija.
Smo v času, ko se bo lahko vsak Slovenec vprašal, kaj naj ob prazniku Evrope sploh praznuje. Smo v času finančnih težav, reševanj posameznih držav iz ekonomskih kriz, priča smo povečanim socialni neenakopravnostim itd. Boštjan M Zupančič je skozi odgovore razkril svoj osmer razmišljanja in njegov pogled v prihodnost ni najbolj rožnat.

Zajemi vsak dan

Spoštovanje, ki ga imajo ljudje drug do drugega, je lahko dvojne vrste. Eno je uradno in hladno, drugo pa je prisrčno in ljubeznivo.

(sv. Vincencij Pavelski)
Petek, 9. Maj 2025
Na vrh