Page 7 - Košuta miš in lišček

Jaz sem vrabec.

Majhen sem, ampak pogumen. Vedno lačen. Da bi našel kakšno drobtinico
za pod zob, grem tudi skozi okno, v hiše. Tukaj sem, v Frančiškovi sobi. Oče
in mati sta poklicala najboljše zdravnike, a nikomur ga ni uspelo ozdraviti.

Nepremično leži in gleda v prazno, strmi v nič.

V prazno? V nič? Kdo ve.
Morda vidi kaj, česar nihče drug ne more videti.
Vidi stvari iz nekega drugega sveta.

Njegovi stari prijatelji ga iščejo: »Pridi, Frančišek, pripravimo praznovanje!«

Toda on jih ne sliši. Posluša glasove iz drugega sveta.
Frančišek se je zelo spremenil. Gostilna, trgovina, sejmi, mesto ga ne
zanimajo več. Hodi po poljih z eno samo družico: samoto. Hodi med

vrstami trt v vinogradih in posluša tišino. A danes je v zraku neki nov zvok.

Zvok kastanjet. Je znak za nevarnost, je znak za bolezen, je znak za gobavce.
Približujejo se umazani, lačni, z raztrganimi oblekami na grozovitih ranah.
Ob zvoku kastanjet se ljudje razbežijo, strah jih je.

Vsi, razen Frančiška. Frančišek se približa, jih objame, jih poljubi.

Frančišek hodi z njimi.
In jaz? Jaz mu sledim.

Kosuta mis liscek.indd 27 29.05.2019 15:38:13