Page 7 - Franc Bole uresničevalec evangelija
P. 7

Sestri sta skrbeli, da je pojedel “eno žlico za ata, eno za mamo, eno za Marijo, eno za
              Leo, eno za Ivana, eno ali več za zamorčke …” Litanijam ni bilo ne kraja ne konca, zunaj
              pa je sonce tako lepo sijalo!
                  Spominja se še druge anekdote iz otroških let . Ni se strinjal z nekdanjimi pridi-
              garskimi primerjavami, da je prvo sveto obhajilo najlepši praznik v življenju . Zakaj
              ne? Ker je moral biti to nedeljo ves čas v praznični obleki, paziti, da se ne bi umazal,
              da so ga lahko občudovale tete in obiskovalke . Sam pa bi se najraje v vsakdanji obleki
              igral s prijatelji .
                  Družina se je pozneje preselila v Postojno, Francelj pa iz reškega semenišča v pa-
              zinsko v Istri, kjer sva se prepoznala kot Slovenca in rojaka . Strogo je bilo prepovedano,
              da bi se mlajši družili z višjimi gimnazijskimi letniki . Slovenci smo bili pogosto tarča
              pripomb . Po delavnosti in učnih uspehih smo odstopali od drugih . Ko je na profesorjev
              klic, bil je to ravnatelj Božo Milanović (1890–1980), “neka nam nešto kaže Franjo Bole”,
              je Francelj pogumno rekel, da je njegovo ime Franc, je prvi rekel: “Dobro, dobro, dok
              si ovdje, bit češ Franjo!” Ostala sta vsak pri svojem .
                  Po nekaj letih sva se vnovič srečala v ljubljanskem Bogoslovnem semenišču in na
              Teološki fakulteti . Svinčena leta, toda ne za Franceljna, ki smo ga mi klicali France .
              Poleg Mirota Permeta (1930–1970), Ljubljančana, odličnega kateheta in pobudnika
              številnih metod dela z mladimi, je bil France med najbolj opaznimi ‘oporečniki’ ali
              originali, ki je hodil svoja pota, zagovarjal izvirne misli, načrtoval drugačno pastoralo,
              pridobival sodelavce za svoje ideje … Dnevni sprehodi, pa še to po predpisanem redu
              in številu, so bili zanj izguba časa . Škoda, ki je ni bilo mogoče nadomestiti . Bolj ga je
              mikala tuja literatura v italijanščini in francoščini, kolikor jo je sploh bilo mogoče
              dobiti v povojni suši . Po jutranji skupni molitvi in meditaciji se je navadno umaknil
              iz kapele in meditiral po svojih predlogah in vzorcih … Pobude je dobil pri mučencu
              in takratnemu svetniškemu kandidatu Maksimilijanu Kolbeju (1894–1941), ki je z
              mediji in ustanovo Niepokalanow uspešno širil in utrjeval evangelij na Poljskem in
              Japonskem . Med domačimi duhovniki je bil njegov vzornik in prijatelj Anton Smerkolj
              (1922–1986), takrat župnik v Zagorju ob Savi, pionir na področju ‘vzajemne pastorale’
              (pastoral d' ensemble), prenove katekizmov in kateheze po nemških vzorih .
                  Tudi tehnični podvigi Francetu niso bili tuji . Vedno je moral nekaj delati . Krog
              bogoslovcev, zlasti Primorcev, je pridobil, da smo brali in analizirali slovensko bele-
              tristiko (Slovenčevo knjižnico, Klasje) in njeno primernost za posamezne starostne
              skupine bralcev . Verjetno je že tedaj sanjal o kaki reviji ali pastoralnem priročniku, ki bo
              bralcem v duhovno in versko korist . Kakor Abraham je “upal proti upanju”, da se bodo
              časi spremenili: kdaj, kako …? Čas ga ni našel nepripravljenega . Svoje ideje in načrte




                                                                                           29




                                                                                      2. 04. 2020   08:04:06
       Franc Bole uresnicevalec Evangelija.indd   29
       Franc Bole uresnicevalec Evangelija.indd   29                                  2. 04. 2020   08:04:06
   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12