29. januar

LETA 1635 USTANOVLJENA FRANCOSKA AKADEMIJA

29 01 1635 Francoska akademija- NESMRTNA ACADEMIE FRANCAISE

Akademija je najvišja znanstvena ustanova nekega naroda. Ime izvira iz stare Grčije: v Atenah je bil gaj, posvečen junaku Akademu, v katerem je predaval filozof Platon. Med narodnimi akademijami je med najbolj slavnimi prav  francoska, katero je sestavljalo 12 članov, od leta 1637 pa 40, ju so se imenovali "nesmrtni" - po pečatu, ki ga je akademiji daroval kardinal Richelieu in na katerem je zapisano "v nesmrtnost".

 

LETA 1790 ROJEN ANTON KREMPL

29 01 1790 Anton KremplDUHOVNIK IN AVTOR 'DOGODIVŠČIN ŠTAJERSKE ZEMLE'

Štajerski duhovnik Anton Krempl je bil goreč buditelj narodne zavesti zlasti v cerkvi in šoli. Pisal je pesmi ter izdajal razna nabožna dela. Po smrti je izšlo njegovo glavno delo Dogodivščine Štajerske zemle (1845) z močnim prebudnim poudarkom. Zaradi slabega jezika je Prešeren vanj ustrelil zbadljivko: "Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje; / duh preonemčeni slab, voljni so kremplji bili."

 

LETA 1860 ROJEN ANTON PAVLOVIČ ČEHOV

29 01 1860 Anton Pavlovic CehovMOJSTER KRATKIH ZGODB IN DRAM († 1904)

Rojen v Taganrogu v družini trgovca. Najprej je študiral medicino, nekaj časa delal kot zdravnik, potem pa se je posvetil pisanju. Bil je mojster novele, ukvarjal se je predvsem s človekovim hrepenenjem in razkorakom s stvarnostjo. Ljudi je slikal z melanholijo in ironijo, nikoli pa ni izgubil vere vanje. Bil je mojster pisanja, njegov jezik je jedrnat, znal je ustvariti razpoloženje. Njegove drame imajo posebno zasnovo, v njih se prepleta življenje in sanje ... Nekaj del: Dolgočasna zgodba, Stepa, Dama s psičkom, psihološke drame Utva, Striček Vanja, Tri sestre, Češnjev vrt. Je eden največjih ruskih pisateljev iz obdobja po realizmu.

nekaj njegovih misli:

  • Če hočeš razumeti življenje, nehaj verjeti, kar ljudje govorijo in pišejo. Opazuj raje samega sebe in ustvari si svoje lastne misli.
  • Časti ti ne morejo vzeti, lahko jo samo izgubiš.
  • Ko sonce sije je tudi na pokopališču veselo.
  • Ljubezen daje krila, jih pa tudi pristriže.
  • Ko nima pravega življenja človek živi od prividov.
  • Zdrav človek ima tisoč želja, bolnik pa samo eno.

 

LETA 1866 ROJEN ROMAIN ROLLAND

29 01 1866 Romain RollandFRANCOSKI PISATELJ, NOBELOVEC († 1944)

Rojen v Parizu, kjer je študiral  zgodovino. Kot romantik se je navduševal za bratstvo med narodi. Leta 1915 je dobil Nobelovo nagrado za književnost za delo Jean-Christophe, ki je izmišljena biografija nemškega glasbenika (delno opisuje življenje L. van Beethovna, delno svoje), ki je tudi simbol sožitja med narodi. Poleg tega je znan tudi po romanu Miklavž Breugnon. Znan je tudi po biografijah Beethovna, Michelangela, Tolstoja, Gandhija ... Nobelovo nagrado je prepustil Rdečemu križu, pri katerem je deloval med prvo svetovno vojno v Švici.

nekaj njegovih misli:

  • Kdor želi gledati živega Boga iz obličja v obličje, naj ga ne išče na praznem nebu svojih misli, ampak v dejavni ljubezni do človeka
  • Iz vsega mojega dela in iz vsega življenja izhaja en sam etični zakon: nikoli zapisati ali izreči nobene besede preveč ali premalo, ki bi utegnila žaliti resnico ... Eno samo zdravilo je: resnica.
  • Navadno mislimo samo na to, kaj lahko obdržimo ali izgubimo. Mislimo vendar na to, kaj lahko damo!

 

LETA 1884 UMRL JOSIP GODINA-VERDELSKI

29 01 1884 Josip Godina VerdelskiPUBLICIST, PRVI ZAMEJSKI ČASNIKAR (* 1808)

Ta zanimivi mož, ki se je trudil, da bi s svojimi spisi rojake na Tržaškem budil k narodni zavesti, je kot sedemdesetletni upokojenec napisal knjigo, v kateri spominsko obnavlja dogodke, ki so zaznamovali njegovo življenjsko pot. Knjiga, ki naj bi jo po njegovi smrti razdelili "domačincem", ni nobena literarna umetnina, po sodbi pisatelja Borisa Pahorja pa je dragocena, saj je Živenje, kakor je Josip Godina svojo avtobiografijo naslovil, "edini izvirni slovenski spis, ki nam nazorno osvetljuje položaj našega življa v prvih sedmih desetletjih devetnajstega stoletja".

 

LETA 1893 UMRL JOSIP MARN

30 01 1893 Josip MarnLIT. ZGODOVINAR, ČASNIKAR, ŠOLNIK (*1832)

Pisati in brati ga je naučil domači župnik, ker v Štangi nad Litijo ni bilo šole. Postal je duhovnik in veroučitelj na nižji gimnaziji. Ko je pri Miklošiču opravil izpit iz slovenščine, je bil imenovan za gimnazijskega učitelja. Uveljavil se je tudi kot literarni zgodovinar. Od leta 1863 do smrti je izdajal glasilo Jezičnik, prilogo časopisa Učiteljski tovariš, za katero je poleg jezikoslovnih pisal tudi bibliografske prispevke o slovenski književnosti. Zbral je ogromno dragocenega gradiva.

 

LETA 1894 ROJEN TINE (VALENTIN) KOS

29 01 1894 Tine Valentin KosKIPAR (+ 1979)

Zibelka mu je tekla v Češnjicah pri Moravčah. Poklicni študij je začel na obrtni šoli v Ljubljani, nadaljeval pa na kiparskem oddelku akademije likovnih umetnosti na Dunaju, a ga je zaradi vojske moral prekiniti. V javnosti je prvič nastopil leta 1919. Bil je med ustanovitelji Kluba mladih. Njegova dela so posejana po različnih krajih. V tridesetih letih je bil priljubljen kipar za cerkve. V Ljubljani je za Bežigradom njegova Pieta, na Rakovniku kip sv. Janeza Boska, na Kodeljevem velik kip sv. Terezije Deteta Jezusa.

 

LETA 1901 ROJEN FRANCE ONIČ

29 01 1901 France Onic"NEZEMELJSKI" PROFESOR BIOLOGIJE († 1975)

Pesnik France Onič, rojen v Petrovčah v Savinjski dolini, je kot profesor biologije poučeval v več krajih po Sloveniji; po drugi svetovni vojni v Ljubljani. Ob svojem poklicnem delu je pisal pesmi, za katere je značilna ekspresionistična razvnetost. Izdal je štiri pesniške zbirke, eno pred drug svetovno vojno, tri po njej.

nekaj verzov:

Mnogo sem pel o tem, / kar sem ljubil. Mnogo. / In zdaj sem tolikokrat sam / v gozdu moje žalosti. / Toliko dreves je v njem ranjenih, / nagrizle so jih gosenice / neodzivnosti v šotorih tržišča. // Govoril sem jim: Kako? / Je brez cene že moja ljubezen / na starih čolnih hrepenenja / pod antenami sanj?! — / Toda v šotorih tržišča / niso rekli ne na to ne na ono stran. // Vendar ves tak, kakor sem, / moram iti pod zvezdami, / kadar gredo in se utrinjajo. / da zbiram njihove odseve / kakor tople kaplje krvi / v gozdu moje žalosti. ... (V gozdu moje žalosti)

 Glej, še je tu ista daljava / in isti popoldanski svit / in resje, ki v njem sva počila, / in drevja šumeči nakit. // Vse drugo ni več, le tišina, / ki v meni zajela je vse, / kar z mano nekoč je hotelo, / zdaj k zasutim srcem ne sme. // Le neki ptič poje v megli še, / in senca je hušknila v mrak, / svetloba bo v noč dogorela, / o, noč ima hiter korak. // Naj bo, že odhajam. Poglej / mi zvesto še, žena, v oči, / v njih temno, tožečo globino, / ljubezen, ki joče, v nje skrij. (Poglej mi v oči)

 

LETA 1911 ROJENA NADA KRAIGHER

29 01 1911 Nada KraigherPRIPOVEDNICA, KI JO ZANIMA DUHOVNOST VZHODA IN ZAHODA († 2000)

Slovenska pisateljica Nada Kraigher se je uveljavila kot pripovednica in izpod njenega peresa imamo kar precej knjig. Zanimali so jo tudi tuji svetovi, zlasti indijski, ki ga opisuje v kratkem romanu Jaja veva. V njem med drugim piše: "Vzhod: posameznik, ki raziskuje naravo v sebi in se ob razmišljanju duševno razvija ... Zahod: posameznik, ki raziskuje naravo izven sebe in ob razmišljanju razvija materialni svet, lastni razvoj pa zanemarja."

 

LETA 1912 ROJEN VALENS VODUŠEK

29 01 1912 Valens VodusekUMETNIŠKI VODJA SLOVENSKEGA OKTETA († 1989)

Prva 'ljubezen' doktorja prava je bila glasba, ki jo je študiral v Ljubljani. Vodil je razne glasbene ustanove. Zavzel se je za načrtno raziskovanje in zbiranje folklornega gradiva na vsem slovenskem etničnem ozemlju. Poleg znanstvenega dela se je ukvarjal tudi z dirigiranjem in vodenjem zborov, med njimi tudi znamenitega Slovenskega okteta v letih 1956-1972.

 

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh